Ekološko kmetijstvo bolj zanima mlade

delo.si · Mar 1, 2026 · Collected from GDELT

Full Article

Že 15, 20 let se Ana Frelih Larsen ukvarja s področjem agroekologije, ki ima vpliv na zdravje tal. Ekološko kmetijstvo je eden od tistih modelov razvoja kmetijstva, ki ima precej družbenih in okoljskih koristi. Po površini za zdaj ekološko kmetijstvo pri nas zaseda 11 do 12 odstotkov kmetijskih površin v uporabi, po številu kmetijskih gospodarstev pa osem odstotkov. Zelo spodbudno pri tem je, da je mladih (med 30 in 39 let) v ekološkem kmetijstvu dvakrat več kot v drugem kmetijstvu. Med kmetijskimi gospodarstvi z mladimi gospodarji je tako kar 15 odstotkov ekoloških kmetij, kar kaže na večji interes mladih in je dobra novica za razvoj. To je tržna niša, model razvoja, v katerem mladi vidijo možnost dodane vrednosti, vidijo tudi dolgočen potencial, ki ga ima ta vrsta pridelave za odpornost, višje prihodke. Ana Frelih Larsen iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano meni tudi, da je ekološko kmetijstvo bolj v skladu z družbenimi pričakovanji in zmanjšuje notranje konflikte ljudi. V akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo je cilj, da bi že do 2027 prišli na 18 odstotkov kmetijskih površin. A tega cilja ne bomo dosegli, če nadaljujemo v sedanjem tempu, ko imamo dvoodstotno rast na leto, pravi Ana Frelih Larsen. Na leto v ekološko kmetovanje preide med 1200 in 1300 hektarjev kmetijskih površin oziroma 80 gospodarstev. Za dosego cilja bi torej morali zelo pritisniti na gas, je pa spodbudno, da gre razvoj v pravo smer. Imamo srečo, da ni intenzivnega kmetijstva Politični cilji sicer ne segajo tako visoko kot v Evropski uniji, kjer je cilj za ekološko kmetijstvo 25 odstotkov kmetijskih površin do 2030. Ana Frelih Larsen meni, da lahko v Sloveniji pridemo do 25 odstotkov do leta 2040. Imamo znatno manj kmetijskih površin kot je povprečje Evropske unije, zato bi načeloma lahko odstotke hitreje pridobivali, a sogovornica pravi, da je za to nujno močno podporno okolje, ki potrebuje čas, da se razvije. Gre namreč za preskok v miselnosti in spremembo celotnega sistema. Ekološko kmetijstvo ohranja kakovostna kmetijska tla, pri pridelavi pa so pomembni tudi opraševalci in kakovost vode. Če so kmetje izpostavljeni sisntetičnim pesticidom, to negativno vpliva na njihovo zdravje. Pesticidi so tudi eden od glavnih vzrokov za upadanje števila opraševalcev, poleg izginjanja cvetočih travnikov. Ekološko kmetijstvo pomaga opraševalcem, ob tem, da ima 30-letno zgodovino, vzpostavljen je robusten sistem, ki ima tudi zaupanje potrošnikov. Ana Frelih Larsen ugotavlja, da mlade ekološko kmetijstvo nadpovprečno zanima. FOTO: Marko Feist Slovenija ima to srečo, da tudi zaradi značilnosti pokrajine ni šla v tako pospeševanje industrijskega kmetijstva, kot v Nemčiji, Madžarski, tudi Češki in še veliko državah, še vedno pa imamo točkovne težave z ekološkim odtisom kmetijstva. Zlasti tam, kjer je večja obtežba z rejnimi živalmi ali intenzivna pridelava z manj kolobarji. Za te točke je treba najti rešitve, hkrati pa je treba najti razvojne modele za kmetijsko pridelavo na območjih z omejitvami, kjer pridelava zdaj ni konkurenčna. Dejanska samooskrba lahko hitro upade Ana Frelih Larsen loči med navidezno in dejansko samooskrbo s prehrano. Če naša samooskrba temelji na uvozu vhodnih sredstev, kot so mineralna gnojila, pesticidi, tudi beljakovinska krma, nam lahko zaradi političnih pretresov samooskrba hitro zelo pade. V tem pogledu je ekološko kmetijstvo lahko zanimivo, saj zmanjšuje odvisnost od tujih vnosov, ker gradi na čim bolj zaprtem krogotoku snovi. Če tal ne ohranjamo, če jih izčrpamo, bodo manj odporna tudi na sušo. Ali nas naše kmetijstvo lahko prehrani, je odvisno od več stvari. Ekološko kmetijstvo bi lahko usmerjali v vodovorstvena območja, Naturo 2000, saj lahko daje več javnih dobrin. Tako bi ostalo več kmetijskih površin, kjer bi se lahko usmerili v višjo pridelavo. Tudi na teh območjih, če je dovolj vlaganja v tehnologije pridelave, če je zadaj sistem žlahtnenja, sistem pridelave semen, razvoja sort, uporaba biostimulantov in drugih praks, mulčenje in vključevanje metuljnic, pa je lahko ekološko kmetijstvo zelo uspešno. A raziskave, kako to pospešiti, so še v povojih, vlaganje vanje pa je znatno nižje kot v Nemčiji ali Avstriji. Če hočemo prehransko varnost, moramo vložiti tudi v sistem raziskav in prenos znanja, opozarja Ana Frelih Larsen. Okrepiti povpraševanje in pridelavo Nujen je tudi celovit pristop v politiki. To pomeni, da ne podpiramo kmetijstva zgolj s plačili na hektar, temveč z ukrepi, ki podpirajo celotno verigo. Več je treba vložiti v tehnologije za večjo pridelavo. Prekmurski ekološki kmetje pa so morali pšenico prodati v Avstrijo, ker pri nas ni skladišč. V verigi lahko manjka samo ena stvar, pa slovenski pridelek ne pride na krožnik v javnem zavodu. Na drugi strani je treba okrepiti povpraševanje. Ena točka so javni zavodi, zlasti vrtci in šole, ki lahko zagotavljajo stabilen odjem skozi vse leto. Javni zavodi morajo ob tem biti pripravljeni plačati nekoliko več. En večjih vzvodov je zmanjševanje količine zavržene hrane. Manjši zavodi plačajo po 300, največji pa tudi 10.000 evrov na leto zgolj za odvoz zavržene hrane. Vse se zloži, če je lokalno pridelana hrana tudi okusno pripravljena in zavržene hrane ni več. To tudi krepi odnos do hrane in do slovenskega kmetijstva. Dodatna obdavčitev ni verjetna Politično je lažje znižati davek na zdrava živila, kot povečati davek na nezdrava živila. Prehrana ima velik vpliv na zdravje, pa tu niso samo visoko predelana živila, tu so tudi energijske pijače in sladila, pa tudi to, da zaužijemo premalo vlaknin. Pri tem osveščenost pripelje en korak naprej, ključno pa je, da so zdrave izbire na voljo. Pri železniški postaji lahko precej dolgo iščeš sendvič s polnozrnato štručko. Politično je lažje znižati davek na zdrava živila, kot povečati davek na nezdrava živila. FOTO: Marko Feist Zaščita pred učinki podnebnim spremembam so mreže proti toči, drugo je namakanje, diverzifikacija kmetij, pa tudi kolobar in zavarovanje. Tudi ekološki kmetje imajo rastlinjake, le da pri njih rast poteka v tleh, ne v substratih ali vodi s hranili. Na stojnico s sezonsko zelenjavo V ekološkem kmetijstvu je prepletanje rastlinske in živalske proizvodnje osnova za krogotok snovi. Res pa je, da potrošniki ekološke pridelave pojedo več rastlinskih živil. Mogoče je to povezano tudi s ceno, ki je pri mesu in mlečnih izdelkih višja kot pri zelenjavi, meni Ana Frelih Larsen. Veliko ekoloških kmetov prodaja svoje pridelke in izdelke neposredno potrošnikom. Ana Frelih Larsen priporoča stojnico s pestrim naborom sezonske zelenjave. »Pozimi na taki stojnici ne boste našli paradižnika in kumaric, dobili boste zelje, repo ali druge gomoljnice,« pravi sogovornica, a dodaja, da bomo morali poskrbetri za to, da pride taka ponudba tudi v trgovske verige.